Kaj so na ministrstvu za finance dognali o razlogih za četrtletni zdrs BDP

“Kmalu bo znano, samo potrpljenje. Konec drugega četrtletja, to je 30. junij, se približuje. Potem bo znano več. Danes o tem špekulirati nima nobenega smisla. Počakajmo še dober mesec in bomo natančno vedeli, ali je šlo za sistemsko napako ali je šlo za nekaj dolgotrajnega.”

Tako je predsednik vlade Robert Golob v intervjuju za RTV Slovenija odgovoril na vprašanje, ali že pozna razloge za 0,8-odstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP) v prvem četrtletju. Presenetil je predvsem padec gradbenih investicij. “Nihče ne zna razložiti, zakaj bi se zgodil tak padec. Čez mesec in pol bomo pa to že vsi vedeli,” je dejal premier.

Državna sekretarka za proračun na ministrstvu za finance Saša Jazbec je že v petek v državnem zboru dejala, da so od dneva objave na ministrstvu “redno sedeli in ugotavljali, kaj je zadaj, kaj lahko naredimo” in da “ne smemo ustvarjati panike”.

Prva ocena

Kot je v DZ pojasnila direktorica statističnega urada (Surs) Apolonija Oblak Flander, gre za prvo oceno, pri kateri Surs upošteva okoli 30 podatkovnih virov. “Z vsako naslednjo oceno, torej že, ko bomo ocenjevali drugo četrtletje, se popravi tudi ocena za prvo četrtletje, ker imamo še več podatkovnih virov.” 

To zdaj izpostavijo tudi na ministrstvu za finance. Tega smo že prejšnji teden, ko smo analizirali, kaj se dogaja v našem gradbeništvu, vprašali, kaj so dognali v svojih analizah podatkov za prvo četrtletje. V odgovoru med drugim izpostavijo, da je analiza zadnjih 40 četrtletij (zaradi večjih šokov sta izvzeti leti 2020 in 2022) pokazala, da “je bila gospodarska rast v Sloveniji v povprečju podcenjena za 0,3 odstotne točke”. Primer: za leto 2023 je Surs po četrtletnih podatkih ugotovil 1,6-odstotno rast, ki pa je ob objavi letni podatkov avgusta lani popravil na 2,1 odstotka.

Na ministrstvu dodajajo, da je nemški statistični urad Destatis popravil oceno gospodarske rasti v Nemčiji za prvo četrtletje letošnjega leta, in sicer jo je povišal za 0,2 odstotne točke.

Na ministrstvu so torej poudarili, da je podatek o 0,8-odstotnem padcu BDP “prva, manj zanesljiva ocena” statističnega urada, na katero je (gledano po proizvodni metodi izračuna BDP) najbolj vplivalo zmanjšanje dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih in v gradbeništvu.

Komentirali so podrobnejše podatke o gibanju posameznih komponent BDP. Rast potrošnje gospodinjstev je bila nizka kljub razmeroma visokemu razpoložljivemu dohodku; stopnje rasti se zmanjšujejo od 2. četrtletja 2024 naprej. Nižja kot lani je bila tudi aktivnost v izvoznem sektorju gospodarstva, kar se povezuje s povečano negotovostjo v mednarodnem gospodarskem okolju. Rast uvoza je presegla rast izvoza. Padec BDP je ublažilo povečanje zalog.

Tudi bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 5,1 odstotka. Največji vpliv na zmanjšanje so imele investicije v gradbene objekte, vrednost teh se je v primerjavi z istim obdobjem lani znižala za 9,0 odstotka.

V pričakovanju obrata v gradbeništvu

V odgovoru na vprašanje o razlogih za krčenje gospodarske aktivnosti na ministrstvu izpostavljajo, da je indeks negotovosti trgovinskih politik na rekordni ravni. Negotovost, ki izhaja iz mednarodnega okolja, vpliva na več segmentov gospodarstva:

Izvozni sektor, kjer je aktivnost v prvem četrtletju upadla. “Na upad industrijske aktivnosti pa so poleg negotovosti vplivale tudi strukturne težave v avtomobilski industriji, ki so bile prisotne že pred povečanjem trgovinske negotovosti zaradi protekcionističnih ukrepov ZDA,” ugotavljajo na ministrstvu.

Zadržano obnašanje potrošnikov. “Rast trošenja gospodinjstev je bila skromna, kljub razmeroma visoki realni rasti plač in visoki ravni zaposlenosti, zato se ocenjuje nekoliko povečanje stopnje varčevanja, nakar je nakazovalo tudi poslabšanje zaupanja potrošnikov v prvih letošnjih mesecih. Glede na to, da je bilo letos trošenje, povezano z velikonočnimi prazniki, v drugem četrtletju (lani marca, letos aprila), bi to lahko vplivalo na višjo rast zasebne potrošnje v drugem četrtletju,” pravijo na ministrstvu.

Nizka raven investicij v opremo in stroje. Na ministrstvu pravijo, da “v negotovih razmerah podjetja sprejemajo previdnejše poslovne in investicijske odločitve”.

Nadalje pa na ministrstvu ugotavljajo, da se je znižal tudi element, ki je v precej manjši meri povezan z negotovostjo v globalnem gospodarstvu, in sicer gradbene investicije. Kot smo pisali, je največji upad v segmentu inženirskih objektov, kjer gre v največji meri za državne investicije.

Kot je razumeti iz odgovorov, na ministrstvu pričakujejo, da se bodo tu podatki popravili. “Do konca leta se pričakuje rast, spodbujena z državnimi investicijami in sredstvi za popoplavno obnovo ter sredstvi načrta za okrevanje in odpornost,” so povedali za Forbes Slovenija.

Bruselj in OECD znižujeta napoved rasti, Umar vztraja

Jazbec je v DZ povedala tudi, da po njihovih informacijah vladni Urad za makroekonomske analize (Umar) ne namerava revidirati ocene letošnje rasti. Umar za celo leto 2025 načrtuje 2,1-odstotno rast BDP.

To je več kot Evropska komisija, ki je Sloveniji nedavno znižala napoved rasti z 2,5 na dva odstotka, ali OECD, ki je danes naznanila poslabšanje napovedi z 2,6 na 1,6 odstotka.

Loading…